Normiranci in evidence v 2026: Kaj morate vedeti (popravek marec 2026)
Sistem obdavčitve samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki je v Sloveniji že več let eden izmed pomembnejših instrumentov za spodbujanje mikro podjetništva in samostojnega dela. Zaradi enostavne administracije in predvidljive davčne obremenitve se zanj odloča velik delež podjetnikov, zlasti v storitvenih dejavnostih, kot so svetovanje, informacijske tehnologije, kreativne industrije in druge oblike samostojnega strokovnega dela.
Od 1. januarja 2026 so normirani samostojni podjetniki (s.p.) v Sloveniji soočeni z novimi davčnimi pravili za ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Spremembe vplivajo na pogoje za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov, višino priznanih odhodkov ter obveznosti poročanja. Če razmišljate o ustanovitvi s.p. ali že poslujete kot normiranec, je pomembno, da se seznanite z novostmi.
Kaj so normirani odhodki?
Normirani samostojni podjetnik (normiranec) ugotavlja davčno osnovo na poenostavljen način. Namesto dejanskih stroškov se priznajo normirani odhodki, ki predstavljajo določen delež prihodkov.
Gre za poenostavljen način obdavčitve, kjer podjetnik ne vodi dejanskih stroškov, ampak mu Finančna uprava prizna odhodke pavšalno oz. normirano – glede na višino prihodkov oz. izdanih računov. Upošteva se neto vrednost brez DDV, v koliko je oseba zavezanec za DDV.
- Davčna osnova = prihodki − normirani odhodki
- Obdavčitev: 20% ali 35% (dokončna, cedularna obdavčitev, ki se ne všteva v dohodnino)
Pri tem je potrebno ločiti dva tipa zavezancev:
- Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoj neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti)
- Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi t.i. popoldanskih s.p.
Davčna osnova in obdavčitev
Z novim sistemom, ki začne veljati 1. januarja 2026, se pri normiranih samostojnih podjetnikih uvaja progresivna obdavčitev davčne osnove. To pomeni, da se davek ne obračuna več po enotni stopnji, temveč se uporablja dvostopenjska davčna lestvica, pri kateri se del davčne osnove obdavči po nižji stopnji, presežek pa po višji. Davčna obravnava se razlikuje glede na status podjetnika oziroma njegovo vključitev v obvezna socialna zavarovanja.
Na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega:
| Če znaša davčna osnova, za leto za katero se izračunava dohodnina: | Znaša dohodnina v eurih: |
| Do 72.000 EUR | 20% |
| Nad 72.000 EUR | 14.400 EUR + 35% nad 72.000 EUR |
„Popoldanec“ ali na podlagi samozaposlitve, ki NI v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega:
| Če znaša davčna osnova, za leto za katero se izračunava dohodnina: | Znaša dohodnina v eurih |
| Do 33.000 EUR | 20% |
| Nad 33.000 EUR | 6.600 EUR + 35% nad 33.000 EUR |
Pri tem je potrebno paziti, da podjetnik ne more koristiti davčnih olajšav – tudi splošne davčne olajšave.
Spremenjene prihodkovne meje od leta 2026 vključujoč spremembe 6. člena ZPZR-A
Ena izmed pomembnejših sprememb zakona je povišanje prihodkovnih pragov za vstop in obstanek v sistemu normiranih odhodkov.
Od leta 2026 veljajo naslednje meje:
| Podatek | Do 2025 | Od 2026 |
| Meja za NE polno zavarovane s.p. (manj kot 75% minimalnega letnega sklada ur) in »popoldanske« s.p. | 30.000 € | 50.000 € |
| Meja za polno zavarovane s.p. (samozaposlitve v obsegu več kot 75% minimalnega letnega sklada ur) | 60.000 € | 120.000 € |
| Meja za kmete (nosilec + član) | 60.000 € | 120.000 € |
Povišanje pragov pomeni, da bo sistem normiranih odhodkov še vedno dostopen tudi podjetnikom z relativno visokimi prihodki. Vendar pa hkrati zakon uvaja tudi dodatne mehanizme nadzora, ki določajo, kdaj mora podjetnik iz sistema izstopiti.
Vstop v sistem normiranih odhodkov od leta 2026 (Datum začetka uporabe: 07.03.2026)
Zakon uvaja tudi pomembne spremembe glede pogojev za vstop oziroma ponovni vstop v sistem normirancev.
S spremembo tretjega in četrtega odstavka 6. člena ZPZR-A se spreminjajo pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer lahko po novem zavezanci priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom ne presega:
- 120.000 evrov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,
- 50.000 evrov in v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,
- 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (je bil v predhodnih dveh letih eno leto obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, drugo leto pa ne).
S spremembo je bila tako odpravljena določba ZPZR, ki je vsebovala 5 letno prepoved priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, v primeru izstopa iz sistema normiranosti oziroma v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti.
POZOR, bistvena novost – Spremenjen izračun limita za vstop v normiranost ob ZAČETKU opravljanja dejavnosti v primeru krajšega obdobja opravljanja dejavnosti v dveh PREDHODNIH davčnih letih.
Na podlagi 4. odstavka 6. člena ZPZR-A je novost je tudi spremenjen izračun limita za vstop v normiranost ob začetku opravljanja dejavnosti, za zavezanca, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost, le del davčnega leta, torej v primeru krajšega obdobja opravljanja dejavnosti v dveh predhodnih davčnih letih! Spremenjen četrti odstavek 6. člena ZPZR določa pogoje za priglasitev normiranosti v primeru začetka opravljanja dejavnosti. Skladno z novim četrtim odstavkom 6. člena ZPZR, se pri presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri zavezancu, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost le del davčnega leta, povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, iz prejšnjega odstavka prilagodi sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.
Zakon tudi določa, da se za potrebe določanja višine prihodkov iz tretjega in šestega odstavka 6. člena ZPZR, ne uporabljata četrti in sedmi odstavek tega člena, če je v 18 mesecih pred priglasitvijo normiranca zavezanec ustanovil družbo, zavod, primerljivo osebo po tujem pravu / preoblikovanje / prenos podjetja. V tem priemru je potrebno upoštevati prihodke teh oseb. Upoštevajo se tudi prihodki povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ne upošteva pa se 4. odstavek, ki govori o prilagoditvi prihodkov sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.
Primer:
Zavezanec, ki je v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih v vsakem davčnem letu (2024 in 2025) posebej opravljal dejavnost 3 mesece (90 dni v vsakem davčnem letu), lahko za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v letu 2026 doseže maksimalne povprečne prihodke iz dejavnosti, ugotovljene po pravilih o računovodenju, v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih po formuli (gre za zavezanca, ki v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega).
Izračun povprečja prihodkov za vstop v normiranost v konkretnem primeru:
(število dni opravljanja dejavnosti v letu 2024 in 2025 (90+90)) / (skupno število dni v letih 2024 in 2025 (366+365)) X (limit prihodkov iz tretjega odstavka, glede na vključenost v zavarovanje (50.000 evrov)) = (180 / 731) X 50.000 evrov = 12.311,90 evra.
Zavezanec v našem primeru bo lahko vstopil v sistem normiranih odhodkov, če povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih letih ne bo presegalo 12.311,90 evra.
Izenačitev pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v oddanih obračunih za leto 2025
Do spremembe pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je prišlo v času oddajanja davčnih obračunov za leto 2025. Zavezanci, ki bodo v davčnih obračunih za leto 2025 označili, da želijo iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, preiti na način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bodo priglasitev normiranosti za leto 2026, lahko izvedli tako pod pogoji ZPZR (upoštevajo se prihodki iz dejavnosti samo preteklega davčnega leta) kot tudi pod spremenjenimi pogoji iz novele ZPZR-A (upošteva se povprečje prihodkov iz dejavnosti v preteklih dveh letih in njihova sorazmernost glede na število dni poslovanja v preteklih dveh letih).
Uporaba pogojev priglasitve normiranosti po določbah ZPZR je mogoča le do roka za predložitev davčnih obračunov za leto 2025, to je do 31. marca 2026. Po tem roku se bodo upoštevale izključno določbe, ki so bile uvedene z novelo ZPZR-A.
Obvezno zavarovanje na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev po novem
Določen je nov šestnajsti odstavek 6. člena ZPZR, ki sledi odločitvi Ustavnega sodišča št. U-I-43/24-17, z dne 13. novembra 2025. Po novem se šteje, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.
Navedeno pomeni, da bodo pogoji za priznavanje višjih normiranih odhodkov (in tudi limitov za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov) za razliko od preteklih let, izpolnjeni tudi v primeru:
- ko je zavezanec pol leta zavarovan za polni delovni čas iz naslova samozaposlitve, pol leta pa za polovični delovni čas (npr. za polovični pa iz naslova starševskega varstva), in tudi
- ko je zavezanec iz naslova samozaposlitve celotno leto zavarovan za 6 ur (2 uri pa iz drugega naslova).
POZOR – Možnost naknadne priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov zaradi omilitve pogojev po ZPZR-A
V prvem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je do uveljavitve te novele oddal obračun (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ni priglasil oziroma je izstopil iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, lahko ne glede na prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026 do 31. marca 2026.
V drugem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je letu 2026 do uveljavitve novele na novo začel opravljati dejavnost in ni priglasil ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev iz spremenjenega 6. člena novele ZPZR-A, lahko dopolni prijavo za vpis v davčni register z izjavo, da za davčno leto 2026, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjavo o izpolnjevanju pogojev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, vse v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, do 31. marca 2026.
Zavezance, ki v letu 2026 želijo ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov in:
- se nahajajo v položaju iz prvega odstavka 4. člena ZPZR ali
- so v letu 2026 do uveljavitve novele ZPZR-A na novo začeli opravljati dejavnost ter se nahajajo v položaju iz drugega odstavka 4. člena ZPZR,
FU poziva, da do 31. marca 2026 preko sistema eDavki oddajo lastni dokument (NF-LD), s katerim priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026. Opozarjamo, da priglasitev sheme normiranih odhodkov v primerih iz 4. člena ZPZR-A po tem roku več ne bo mogoča.
Obvezni izstop iz sistema normirancev
Pomembna novost je sprememba metodologije za določanje obveznega izstopa iz sistema.
Do leta 2025 je bil ključni kriterij letni prihodek, od leta 2026 pa se uporablja povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let.
| Situacija | Do 2025 | Od 2026 |
| Merilo za izstop | Letna meja prihodkov | Povprečje dveh predhodnih let |
| Meja za polno zavarovane s.p. (vsaj 9 mesecev) | 60.000 € | 120.000 € |
| Meja za popoldanski s.p. | 30.000 € | 50.000 € |
| Mešano obdobje (1 leto redni, 1 leto popoldanski) | Ni bilo določeno | 85.000 € |
| Meja za kmete | 60.000 € | 120.000 € |
Za leto 2026 se pri preverjanju pogojev že upoštevajo prihodki iz let 2024 in 2025. Nova ureditev prinaša še eno pomembno spremembo: pri izračunu povprečja prihodkov se upošteva tudi leto, v katerem podjetnik dejavnosti še ni opravljal. Upošteva se kot 0 € prihodkov.
Vstop ali izstop iz sistema se priglasi v davčnem obračunu, ob oddaji podatkov FU.
POZOR – Izenačitev pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v oddanih obračunih za leto 2025
Do spremembe pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je prišlo v času oddajanja davčnih obračunov za leto 2025. Zavezanci, ki bodo v davčnih obračunih za leto 2025 označili, da želijo iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, preiti na način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bodo priglasitev normiranosti za leto 2026, lahko izvedli tako pod pogoji ZPZR (upoštevajo se prihodki iz dejavnosti samo preteklega davčnega leta) kot tudi pod spremenjenimi pogoji iz novele ZPZR-A (upošteva se povprečje prihodkov iz dejavnosti v preteklih dveh letih in njihova sorazmernost glede na število dni poslovanja v preteklih dveh letih).
Uporaba pogojev priglasitve normiranosti po določbah ZPZR je mogoča le do roka za predložitev davčnih obračunov za leto 2025, to je do 31. marca 2026. Po tem roku se bodo upoštevale izključno določbe, ki so bile uvedene z novelo ZPZR-A.
Višina obdavčitve
- Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoj neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) bodo davek izračunali po lestvici:
| Če znašajo prihodki iz dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih | % prihodkov | |||
| nad | do | |||
| 60.000 | 80 % | |||
| 60.000 | 0 % | nad | 60.000 | |
Podjetniku se priznajo normirani odhodki v % prihodkov, na podlagi prihodkov iz dejavnosti (izstavljenih računov).
Obdavčitev:
Prihodki do 60.000 EUR – 80% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (4% od prihodkov (izdanih računov)).
+
Prihodki nad 60.000 EUR do 120.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (20% od prihodkov in ohranitev normiranstva v prihodnjem letu).
+
Prihodki nad 120.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 35% dokončna obdavčitev (35% od prihodkov in obvezne izstop iz sistema v prihodnjem letu).
= skupna vrednost obdavčitve
Primera:
A) 60.000 EUR prometa – 80% normirani odhodki = 12.000 EUR davčne osnove x 20% cedularna obdavčitev = 2.400 EUR davka (4% prihodkov od 60.000 EUR)
B) 120.000 EUR prometa – upoštevamo do 60.000 EUR, 80% in nato nad 60.000 EUR, 0% = (za 60.000 EUR prometa je davčna osnova 12.000 EUR, kot v A) + nad 60.000 EUR do 120.000 EUR prometa je davčna osnova razlika v višini 60.000 EUR (-0%) = 72.000 EUR davčne osnove, ki je obdavčena celularno z 20% = 14.400 EUR davka (12% prihodkov od 120.000 EUR)
Nad 72.000 EUR davčne osnove (nad 120.000 EUR prometa) je obdavčitev 35% in obvezen izstop iz normirancev, če je povprečje dveh let več kot 120.000 EUR.
- Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi t.i. popoldanskih s.p., pa bodo davek izračunali po lestvici:
| Če znašajo prihodki iz dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih | % prihodkov | |||
| nad | do | |||
| 12.500 | 80 % | |||
| 12.500 | 30.000 | 40 % | nad | 12.500 |
| 30.000 | 0 % | nad | 30.000 | |
Podjetniku se priznajo normirani odhodki v % prihodkov, na podlagi prihodkov iz dejavnosti (izstavljenih računov).
Obdavčitev:
Prihodki do 12.500 EUR – 80% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (4% od prihodkov (izdanih računov)).
+
Prihodki nad 12.500 do 30.000 EUR – 40% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (12% od prihodkov)
+
Prihodki nad 30.000 EUR do 50.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (20% od prihodkov in ohranitev normiranstva v prihodnjem letu)
+
Prihodki nad 50.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 35% dokončna obdavčitev (35% od prihodkov in obvezne izstop iz sistema v prihodnjem letu)
= skupna vrednost obdavčitve
Primeri:
A) 12.500 EUR prometa – 80% normirani odhodki = 2.500 EUR davčne osnove x 20% cedularna obdavčitev = 500 EUR davka (4% prihodkov od 12.500 EUR)
B) 30.000 EUR prometa – upoštevamo do 12.500 EUR, 80% in nato nad 12.500 EUR, 40% normirani odhodki = (za 12.500 EUR prometa je davčna osnova 2500 EUR, kot v A) + nad 12.500 EUR do 30.000 EUR prometa je davčna osnova razlika v višini 10.500 EUR (-40%) = 13.000 EUR davčne osnove, ki je obdavčena celularno z 20% = 2.600 EUR davka (8,66% prihodkov od 30.000 EUR)
C) 50.000 EUR prometa – upoštevamo do 12.500 EUR, 80% in nato nad 12.500 EUR, 40% normirani odhodki, in nato nad 30.000 EUR, 0% = (za 12.500 EUR prometa je davčna osnova 2500 EUR, kot v A) + (nad 12.500 EUR do 30.000 EUR, kot v B) + nad 30.000 EUR prometa je davčna osnova razlika v višini 20.000 EUR (-0%)= 2500 + 10.500 + 20.000 = 33.000 EUR x 20% cedularna obdavčitev = 6.600 EUR (13,20% prihodkov).
Nad 33.000 EUR davčne osnove (nad 50.000 EUR prometa) je obdavčitev 35% in obvezen izstop iz normirancev, če je povprečje dveh let več kot 50.000 EUR.
Evidence
Normirani samostojni podjetnik ima v primerjavi s podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, bistveno manj administrativnih obveznosti, vendar mora kljub temu voditi določene evidence. Te evidence so določene predvsem v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) ter podrobneje v Pravilniku o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
Kljub poenostavitvi, je potrebno poudariti, da je v primeru, da je normiranec v sistemu DDV, voditi več evidenc, tudi o prejetih računih.
V splošnem priporočamo, da sledite enostavnemu knjigovodstvo, čeprav to ni obvezno, je pa lahko v pomoč, če presežete prag in morate vstopiti v sistem DDV:
- knjiga prihodkov in odhodkov,
- evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev,
- knjiga ostalih terjatev + knjiga ostalih obveznosti,
- register opredmetenih osnovnih sredstev.
1. Evidenca izdanih knjigovodskih listin (evidenca prihodkov)
Osnovna evidenca, ki jo mora voditi normirani podjetnik, je evidenca izdanih knjigovodskih listin, v praksi najpogosteje evidenca izdanih računov oziroma prihodkov.
Ta evidenca vsebuje predvsem:
- zaporedno številko listine (računa),
- datum izdaje listine,
- datum opravljene storitve ali dobave blaga,
- znesek prihodka,
- morebitni znesek DDV (če je podjetnik zavezanec za DDV),
- podatke o kupcu oziroma naročniku.
Evidenca omogoča pregled nad ustvarjenimi prihodki v posameznem davčnem letu in predstavlja osnovo za izračun davčne osnove.
2. Evidenca osnovnih sredstev
Normirani podjetnik mora voditi tudi evidenco osnovnih sredstev, če pri opravljanju dejavnosti uporablja sredstva, katerih vrednost presega prag za osnovna sredstva (npr. računalniška oprema, vozila, stroji ipd.).
Evidenca običajno vsebuje:
- naziv in opis osnovnega sredstva,
- datum nabave,
- nabavno vrednost,
- datum začetka uporabe,
- morebitno odtujitev ali izločitev sredstva.
Čeprav normiranec ne uveljavlja dejanske amortizacije za davčne namene, je evidenca potrebna zaradi preglednosti poslovanja in morebitnih davčnih nadzorov. Podjetnik potrebuje osnovna sredstva za poslovanje.
3. Evidence v zvezi z DDV (če je zavezanec za DDV)
Če normirani podjetnik preseže prag za obvezno identifikacijo za DDV ali se v sistem DDV vključi prostovoljno, mora voditi tudi evidence, predpisane z zakonodajo o DDV.
Te vključujejo predvsem:
- evidenco izdanih računov za DDV,
- evidenco prejetih računov,
- evidence za pripravo obračuna DDV (DDV-O).
- druge evidence v primeru mednarodnega poslovanja.
Te evidence so ločene od evidenc za namen obdavčitve dohodka iz dejavnosti.
4. Evidenca gotovinskega poslovanja
Če podjetnik posluje z gotovino, mora voditi tudi evidence, povezane z davčnim potrjevanjem računov.
To pomeni predvsem:
- uporabo davčne blagajne ali potrjevanje računov preko sistema FURS,
- evidenco izdanih računov za gotovinsko poslovanje.
Povezava do spletne Mini blagajne – FURS.
5. Hramba dokumentacije
Normirani podjetnik mora hraniti poslovno dokumentacijo in evidence praviloma 10 let po poteku davčnega obdobja, na katero se dokumentacija nanaša. Hramba je lahko v fizični ali elektronski obliki, vendar mora biti dokumentacija na zahtevo davčnega organa dostopna in pregledna.
Prednosti in slabosti
Prednosti ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov so:
- Ni obveznosti vodenja stroškov oz. odhodkov (razen za DDV zavezance)
- Ni potrebno predložiti letnega poročila (bilanc) na AJPES
- Poenostavljeno vodenje evidenc – vodi se evidenco izdanih računov in osnovnih sredstev
- Poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove (oddaja poročila DDD)
Slabosti pa predstavljajo:
- Ni možno uveljavljati davčnih olajšav (otroci, investicije ipd.)
- Ni možno znižati davčne osnove zaradi pretekle izgube
- Davek se plača tudi v primeru izgube (če obstaja davčna osnova)
- Ni možno pridobiti bonitetno oceno na AJPES (npr. za razpise SPS), v kolikor podjetnik ne predloži letnega poročila sam
Če niste prepričani, ali izpolnjujete pogoje, se lahko obrnete na nas.
tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754.
Viri:
https://www.gov.si/novice/2026-03-12-omilitev-pogojev-za-vstop-v-sistem-normiranih-odhodkov
https://pisrs.si/api/datoteke/integracije/486867865
—
Cerknica, 16.03.2026
Tomaž Stojanović, NEC Cerknica,
SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska
