Novice

Napitnina ima lahko za podjetnika različne davčne posledice, odvisno predvsem od tega, kdo z njo dejansko razpolaga in kdo določa njeno delitev. Če napitnina neposredno pripada zaposlenemu in podjetje nanjo nima vpliva, praviloma ni prihodek podjetja. Če jo podjetje zbira, obvladuje ali razdeljuje, pa lahko postane del poslovanja, izplačilo zaposlenim pa se praviloma obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja.

Posebno pozornost zahtevajo kartične napitnine, pri katerih je za ustrezno davčno obravnavo pomembna jasna pogodbena ureditev, sledljivost nakazil in pravilno računovodsko evidentiranje. Pomembno je tudi razlikovati med prostovoljno napitnino in obveznim dodatkom k ceni, saj se slednji praviloma obravnava kot plačilo za storitev.

Prispevek pojasnjuje tudi DDV-obravnavo napitnin, davčni vidik izplačil zaposlenim, pravilo glede meje 5.000 EUR pri darilih ter obravnavo kartičnih provizij. Za podjetnika je ključno, da so pravila o napitninah jasno določena, ustrezno dokumentirana in v praksi tudi dosledno izvajana.

Podjetnik lahko s posameznikom sodeluje na različne načine, vendar mora biti izbrana oblika dela vedno prilagojena dejanski naravi sodelovanja. Napačna izbira lahko pomeni dodatne stroške, davčna in prispevna tveganja ter možnost, da se razmerje prekvalificira v delovno razmerje.

V prispevku predstavljamo najpogostejše oblike sodelovanja – pogodbo o zaposlitvi, podjemno in avtorsko pogodbo, študentsko delo, začasno ali občasno delo upokojencev, osebno dopolnilno in kratkotrajno delo. Pojasnjujemo, kdaj je posamezna oblika primerna, katere pogoje in omejitve je treba upoštevati ter na kaj mora biti podjetnik pozoren pri obračunu davkov in prispevkov.

Poseben poudarek je namenjen presoji, ali ima sodelovanje elemente delovnega razmerja, ter okvirni oceni bruto, neto in celotnega stroška sodelovanja. Namen prispevka je podjetniku pomagati pri izbiri zakonite in za konkretno situacijo ustrezne oblike dela.